Društvena dejavnost je v Sloveniji zelo dobro razvita, kar se ne kaže le v številu registriranih društev, temveč tudi v številnih projektih in uspehih društev z različnih področij delovanja. Podobno kot na drugih področjih, so tudi na pravnem področju ustanovljena različna pravniška društva, ki pomembno prispevajo k razvoju pravne stroke. V Sloveniji deluje več kot deset splošnih regionalnih pravniških društev. Med njimi je tudi Pravniško društvo v Mariboru, ki ima izjemno bogato zgodovino in velja za najbolj aktivno društvo v Sloveniji. Kljub številnim pravniškim društvom in bogati zgodovini, pa članstvo v društvih v zadnjih letih precej upada. Glede na spremembe v družbi se tako številnim (zlasti mlajšim) pravnikom zdi, da društvena dejavnost ni več pomembna oziroma niti ne pomislijo, da bi se po zaključku študija včlanili v pravniško društvo, ki deluje v njihovi regiji.
Nagovor predsednika
Spremembe v družbi so zagotovo pomembno vplivale tudi na področje društvene dejavnosti. V primeru pravniških društev je vpliv sprememb še toliko bolj očiten. Namen in potek srečanja članov pravniškega društva v današnjem času sta namreč bistveno drugačna kot pred desetimi, dvajsetimi, tridesetimi ali več leti. V preteklosti je srečanje članov društva za marsikoga predstavljalo osrednji dogodek v tednu, morda mesecu ali celo letu. Zaradi drugačne razporeditve delovnega časa so bili tedanji delavniki krajši, prav tako ni bilo veliko drugih organiziranih dogodkov, možnosti izletov in potovanj, rekreacije in drugih interesnih dejavnosti. Posledično so pravniki številne interese zadovoljevali v okviru pravniškega društva in na ta način preživeli veliko svojega prostega časa. Dostop do (pravno relevantnih) informacij je bil v preteklosti bistveno otežen, saj so bili omejeni zgolj na tiskane in televizijske medije. Zato so bila predavanja o novostih in spremembah zakonodaje še toliko bolj dobrodošla in obiskana. Podobno je veljalo tudi za različne seminarje, posvete in konference.
“Namen in potek srečanja članov pravniškega društva sta v današnjem času bistveno drugačna kot pred desetimi, dvajsetimi, tridesetimi ali več leti.”
Danes živimo v povsem drugi realnosti. Digitalizacija je poskrbela za enostaven dostop do informacij, do katerih lahko dostopamo praktično kjerkoli, saj v večini primerov potrebujemo le dostop do svetovnega spleta. Kapitalistično naravnana družba nam ponuja najrazličnejše interesne dejavnosti in dogodke. Izletov in potovanj se praviloma udeležujemo sami oziroma v družinskem krogu, saj so zelo dostopna in cenovno ugodna. Na poslovnem področju nam številni ponudniki vsakodnevno ponujajo možnost sodelovanja na različnih seminarjih, izobraževanjih, usposabljanjih in drugih podobnih dogodkih. Iz služb se vračamo pozno popoldan, v primeru večje oddaljenosti od službe celo zvečer. Posledica digitalizacije pa je tudi to, da delo pogosto opravljamo tudi izven delovnega časa, saj smo praviloma ves čas dosegljivi na telefon, po elektronski pošti ali na drug elektronski način. Že tako kratek prosti čas radi preživimo z družino in prijatelji oziroma ga namenimo za izvajanje različnih športnih in drugih dejavnosti. Glede na to da »so vse (pravne) informacije dostopne na spletu«, in glede na to, da »se lahko sami ukvarjamo s tistimi interesnimi dejavnostmi, ki nas zanimajo«, se marsikomu postavlja vprašanje, ali je združevanje v društvu pravnikov sploh še smotrno.
“Združevanje v okviru pravniških društev je dandanes mogoče še celo bolj smotrno in potrebno, kot je bilo v preteklosti.”
Čeprav bi, glede na povedano, na prvi pogled verjetno rekli, da izvajanje društvene dejavnosti na pravnem področju v današnjem času ne prinaša bistvenih koristi, pa je po mojem mnenju združevanje v okviru pravniških društev dandanes še celo bolj smotrno in potrebno, kot je bilo v preteklosti. Spremembe v družbi so nas namreč pripeljale do vse večje individualizacije in egocentrizma. V svetu, ki je preplavljen z informacijami, dogodki in različnimi možnostmi, se nam namreč kaj hitro lahko zgodi, da mislimo, da poznamo odgovore na vsa vprašanja, da v svojem življenju ne potrebujemo novih ljudi, in da zgolj slepo sledimo (kapitalistično usmerjenim) ciljem. Pri tem pa pogosto pozabimo na širši vidik društvenega udejstvovanja, in sicer na uresničevanje skupnih interesov, ki posredno vplivajo tudi na uresničevanje ciljev širše družbe. Največjo vlogo pravniških društev v današnjem času vidim prav v združevanju pravnikov, v organizaciji kvalitetnih predavanj, konferenc in seminarjev, v pridobivanju pravilnih in preverjenih informacij, v spoznavanju novih ljudi in ohranjanju stikov ter v uresničevanju ciljev širše družbe.
Zagotovo pa je vloga pravniškega društva v današnjem času precej drugačna. Če je bilo v preteklosti težko dostopati do pravne literature, sodne prakse, razlage posameznih členov in do drugih pravno relevantnih informacij, bi lahko rekli, da imamo danes praktično vse navedeno na dosegu roke. Pojavlja pa se druga nevarnost. Zaradi poplave informacij in različnih elektronskih gradiv je namreč vse težje izluščiti njihovo bistvo in izpeljati pravilne in zakonite zaključke. Pravo je vse bolj kompleksno in se zelo hitro spreminja, zato se pravniki specializirajo za vse bolj ozka pravna področja. Ker društva združujejo pravne strokovnjake najrazličnejših pravnih poklicev s podrobnim znanjem na posameznih pravnih področjih, lahko člani društva veliko lažje pridobijo potrebne informacije »iz prve roke«. Združenje pravnikov pa ima še večjo vlogo v primeru zahtevnejših pravnih vprašanj in sprememb zakonodaje, saj v takšnih primerih ne zadostuje zgolj znanje (oz. mnenje) enega posameznika, temveč je za podajo pravilnega in kvalitetnega odgovora treba pridobiti celostno mnenje verodostojne organizacije. Ravno zaradi poplave informacij je danes še toliko bolj pomembno, da se vedno prepričamo o pravilnosti odgovora in o različnih možnostih in pogledih. Podobno velja tudi glede udeležbe na različnih seminarjih, posvetih in drugih izobraževanjih. Medtem ko so bila pravniška društva v preteklosti praktično edini organizator tovrstnih dogodkov, se danes na trgu pojavljajo številni ponudniki tovrstnih storitev, zato je še toliko bolj pomembno, da izberemo ustrezno in kvalitetno izobraževanje.
“Vloga pravniškega društva v današnjem času je precej drugačna.”
“V preteklosti so pravniki veliko več časa namenili druženju, spoznavanju novih ljudi in ohranjanju medsebojnih stikov, kar je omogočilo številne projekte, uspehe, nove zaposlitve in druga sodelovanja.”
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je digitalizacija bistveno poenostavila spoznavanje novih ljudi in ohranjanje stikov, si upam trditi, da je razmak med pravniki bistveno večji kot je bil v preteklosti. Čeprav nam digitalizacija omogoča enostavno spoznavanje novih ljudi in najrazličnejše načine komunikacije, pa je povezanost z bivšimi sošolci, sodelavci in drugimi znanci s pravnega področja bolj kot ne navidezna. Le malo nam namreč pomaga več tisoč »prijateljev«, »kontaktov«, »sledilcev« ali drugih stikov na različnih družbenih omrežjih, če smo dejansko v stiku zgolj z nekaj sodelavci in najožjimi prijatelji. Že res, da preostale stike praviloma lahko kontaktiramo kadarkoli želimo. Vendar je na mestu vprašanje, kako pogosto to tudi dejansko naredimo? V preteklosti so pravniki veliko več časa namenili druženju, spoznavanju novih ljudi in ohranjanju medsebojnih stikov, kar je omogočilo številne projekte, uspehe, nove zaposlitve in druga sodelovanja. Glede na to da dandanes le stežka najdemo čas za takšne aktivnosti, imajo pravniška društva veliko vlogo tudi pri ohranjanju stikov in spoznavanju novih ljudi. S tem, ko smo vključeni v neko združenje in se od nas pričakuje aktivno udejstvovanje, namreč posredno spoznavamo nove ljudi in ohranjamo stike, kar omogoča izmenjavo izkušenj, znanj in dobrih praks, prav tako pa lahko vodi tudi do različni poslovnih idej in do sodelovanja v skupnih projektih.
Pravniška društva pa so zelo pomembna tudi za razvoj pravne ureditve in za reševanje drugih pomembnih družbenih vprašanj. Društva predstavljajo združenja strokovnjakov z različnih pravnih področij in lahko s svojimi mnenji, predlogi in pripombami pomembno vplivajo na razvoj pravne znanosti. Poenoteno mnenje društva ima namreč zagotovo večjo veljavo in težo kot pa mnenje posameznika. Tovrstna mnenja imajo lahko pomembno vlogo pri sprejemanju zakonodaje, pri iskanju odgovorov na konkretna vprašanja v poslovni in sodni praksi in pri oblikovanju srednjeročnih in dolgoročnih načrtov tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Združenja pravnikov pa imajo nenazadnje pomembno vlogo tudi pri strokovni in neodvisni podaji podpore kandidaturam za članstvo na različnih položajih in pri promociji ter podaji predlogov za podelitev različnih nagrad najbolj uspešnim pravnikom.
“Poenoteno mnenje društva ima zagotovo večjo veljavo in težo kot pa mnenje posameznika.”
Kljub številnim društvom, bogati zgodovini, številnim projektom in različnim možnostim, pa nam pravniška društva vsega naštetega ne morejo dati sama od sebe. Verodostojnost, strokovnost, kvaliteta in prepoznavnost pravniških društev je namreč v celoti odvisna od članov posameznega društva, in sicer od njihovega števila, strokovnosti, aktivnega sodelovanja in pripadnosti društvu. Posledično je na vseh nas pravnikih, da se včlanimo v pravniško društvo, ki deluje v naši regiji, in da skupaj skrbimo ne le za zadovoljevanje lastnih interesov, temveč tudi za zadovoljevanje interesov širše družbe. Poleg številnih prednosti, ki jih bomo pridobili s članstvom v pravniškem društvu, pa bo največja nagrada ravno občutek, da smo del skupnosti, ki ustvarja številne družbeno koristne projekte in skrbi za nadaljnji razvoj prava in za uresničevanje širših družbenih ciljev.
Vabim vas, da se včlanite v Pravniško društvo v Mariboru in skupaj z nami ustvarjate boljšo (pravno) prihodnost!
Klemen Drnovšek,
Predsednik Pravniškega društva v Mariboru