Dne 25. oktobra 2024 je Pravniško društvo v Mariboru praznovalo 60-letnico delovanja. V okviru slovesnosti, ki se je odvijala v prostorih Pravne fakultete Univerze v Mariboru, sta bili podeljeni zahvali Pravniškega društva v Mariboru, potekala je tudi okrogla miza z naslovom Izzivi in priložnosti pravne stroke v sodobnem svetu, po kateri sta sledila diskusija in večerno druženje gostov.
Slovesnost ob 60-letnici delovanja Pravniškega društva v Mariboru je odprl predsednik društva Klemen Drnovšek, ki je v uvodnem nagovoru predstavil zgodovino društva. Pravniško društvo v Mariboru je bilo ustanovljeno 23. oktobra leta 1964 pod imenom Društvo pravnikov v gospodarstvu Maribor, leta 1992 pa se je preimenovalo v Pravniško društvo v Mariboru. Čeprav se je pomen društva skozi čas spreminjal, je njegov osnovni namen skozi zgodovino ostal enak – druženje pravnikov različnih strok v širšem območju severovzhodne Slovenije.
Člani društva so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske zakonodaje ob osamosvojitvi Republike Slovenije, ob vključitvi v Evropsko unijo in tudi danes ob sprejetju pomembnejših pravnih predpisov. Vloga društva je bila izredno velika tudi pri oblikovanju začetkov visokošolskega študija prava v Mariboru in pri razvoju Višje pravne šole in Pravne fakultete Univerze v Mariboru. V preteklosti je bil ob odsotnosti svetovnega spleta, dostopne zakonodaje in sodne prakse osnovni namen društva v tem, da starejši, izkušenejši pravniki prenesejo svoje izkušnje na mlajše pravnike.
Danes je vloga društva ob družbenem razvoju ter splošni dostopnosti zakonodaje, literature in sodne prakse sicer nekoliko drugačna, kljub temu pa zelo pomembna, in sicer je namen društva ohranjanje stikov, povezovanje in izmenjava pravnih problemov in izkušenj. Uvodni nagovor je sklenil z mislijo, da so bili tako kot društvo tudi različni pravniški poklici v preteklosti drugačni in da se pravniki danes srečujejo z drugačnimi izzivi kot v preteklosti, o čemer so več spregovorili govorci na okrogli mizi. Sledila je podelitev zahval Pravniškega društva v Mariboru. Predsednik društva Klemen Drnovšek in podpredsednica društva dr. Anja Drev sta v imenu Pravniškega društva v Mariboru podelila zahvalo prof. dr. Šimetu Ivanjku za soustanovitev društva in za 60-letno aktivno delovanje v društvu in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru za podporo pri delovanju društva in za sodelovanje na različnih področjih.
Na okrogli mizi so o sodobnih izzivih in priložnostih za pravno stroko v sodobnem svetu spregovorili prof. dr. Šime Ivanjko, profesor emeritus na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, odvetnik doc. dr. Miha Šošić, ustavni sodnik prof. dr. Rajko Knez in prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Po uvodni predstavitvi udeležencev okrogle mize je moderator Anej M. Irgolič odprl okroglo mizo z besedami, da se spremembe tako kot na vsakem področju dogajajo tudi na področju prava, zato se moramo vprašati, kje so te spremembe, kaj lahko naredimo bolje in kje so morebitne napake. Besedo je predal sogovornikom, da predstavijo svoje videnje glede sprememb pravne stroke in izzivov pravnikov v današnjem času.
Prof. dr. Šime Ivanjko je izpostavil, da so bila pravila družbenega življenja v 60. letih prejšnjega stoletja bistveno drugačna. Za pravnike v tistem času je bilo značilno, da so bili zelo poslušni. Malo pravnikov je imelo pogum, da so se davnega leta 1964 v Mariboru udeležili ustanovne skupščine podružnice takratnega Društva pravnikov v gospodarstvu Jugoslavije, ki je imelo sedež v Zagrebu. Spomnil se je na ustanovne člane društva, ki so: Miro Brečko, dr. Jože Cigan, Adolf Ferlinc, Miroslava Geč, Šime Ivanjko, Ivo Ketiš, Rajko Kramberger, Marjan Majcen, dr. Ivan Muhič, Jože Natek, dr. Janez Nemec, dr. Adolf Obran, Artur Pahor, Miran Potrč, dr. Avgust Reisman, Jože Sande, Ivanka Steinbücher, Matej Svetel, Leon Štukelj, Stanko Tadina, dr. Majnhard Veberič, Božo Vidmar, Rudolf Viher, dr. Igor Vilfan in Nataša Zemljič.
Prof. dr. Janja Hojnik je spregovorila o razlikah med pravniki na Štajerskem in pravniki v tujini ter o tem, kaj se lahko pravniki (na)učijo iz zgodovine. Prepričana je, da je za pravnike različnih časov in krajev pomembno le branje in podrobno delo oziroma zaveza k podrobnosti in natančnosti, saj je to edina prava pot do resnice. Na svetu je pamet enako razporejena, zato nacionalnost in družbeni razred, kot pravi, na vlogo in položaj pravnika v družbi ne morejo imeti bistvenega vpliva.
Ustavni sodnik prof. dr. Rajko Knez je uvodoma podal njegovo videnje pomena Pravniškega društva v Mariboru. Kljub vrtincu različnih pogledov so predavanja in diskusije, ki jih društvo organizira, neobremenjena in prosta, spodbuja se srečevanje in razumevanje različnih stališč in mnenj, kar je v današnji družbi čedalje bolj pomembno. Vezano na pristop zakonodajalca in sodstva k izzivom sodobne družbe je pojasnil, da je danes pravil vedno več in da so pravila vedno natančnejša, hkrati pa pogosto za bralca oziroma uporabnika izredno neprijazna. K temu prispeva vedno večja kompleksnost življenja in odnosov v družbi in tudi zelo strog pristop k načelu legalitete, ki se je izoblikoval v (ustavno)sodni praksi. Močno se je spremenil tudi način iskanja prava in sodne prakse ter s tem tudi delo modernega pravnika, ki vsaj polovico svojega časa nameni iskanju zakonodaje in sodne prakse. Takšni prenormiranosti načelno nasprotuje in meni, da je treba večji pomen pri zakonodajnem urejanju, razlagi in uporabi prava dati duhu predpisa in pravnim načelom.
Odvetnik dr. Miha Šošić je izpostavil, da je stopnja sprememb zelo hitra. Po njegovih besedah je tehnologija tista, zaradi katere imajo pravniki po vsem svetu podobne težave. To vidi zlasti v kazenskih postopkih, kjer se pravniki na slovenski, evropski in svetovni ravni srečujejo s podobnimi vprašanji. Tehnologija v kazenskih postopkih lahko po eni strani zelo olajša oziroma izboljša delo, po drugi strani pa je kot zagovornik v kazenskih postopkih skeptičen do njene vse večje zmogljivosti. Možnost nadziranja družbenega dogajanja, kar je bila včasih klasična vloga prava, se vse bolj premika na področje tehnologije, od ciljnega usmerjanja ravnanja ljudi do ogromne možnosti zbiranja podatkov. Delo pravnika in pravna vprašanja se iz dneva v dan spreminjajo in pričakovati je, da bo tako tudi v prihodnje.
Sledila je razprava, v kateri so gostje okrogle mize odgovarjali na vprašanja moderatorja Aneja M. Irgoliča in diskutirali z udeleženci publike. Vezano na očitek Evropski uniji o pretirani regulaciji in nesmiselnih predpisih je prof. dr. Janja Hojnik pojasnila, da je razvoj družbe očitno privedel do tega, da po desetih zapovedih danes ne moremo več delovati. K sprejetju obsežnih in podrobnih pravil poleg hitrega družbenega razvoja prispeva vse bolj razširjeno razmišljanje v družbi, kako obiti neko pravno pravilo. Ob vseh novodobnih družbenih izzivih je vesela, da živi v Evropski uniji, v kateri sta zaščita posameznika in kakovost življenja med najboljšimi na svetu. Meni, da se lahko na ravni Evropske unije lažje in kakovostneje spopademo s sodobnimi izzivi ter da se pri reguliranju teh vprašanj ne sme hiteti.
Na njene besede se je navezal prof. dr. Šime Ivanjko, ki je poudaril, da sprememba tehnike nujno prinese tudi spremembo družbe, a sprememb ne sme biti v družbenih temeljih – etična pravila se ne bi smela spreminjati. Prisila za reševanje medsebojnih odnosov je nekaj grobega, brez učinka. Prisila in pravo ne moreta narediti dobrega človeka, ampak so pri tem pomembna kultura, vzgoja in ponotranjenje etičnih norm. Moderna družba po njegovem prepričanju tega ni sposobna in zato imamo toliko prava in podrobnih predpisov. Ne dvomi, da bo pravnik tudi v prihodnje potreben, meni pa, da se bo zahteval bistveno višji nivo znanja in razumevanja ne samo pravnih predpisov, ampak tudi medsebojnih človeških odnosov. Bodoči pravnik tako ne bo reševal pravnih sporov, ampak se bo poklic pravnika preoblikoval v sociološki družbeni poklic svetovalca ljudem v medsebojnih odnosih, in to ne z državno prisilo, ampak z etičnimi standardi. Umetna inteligenca bo pravnikom v pomembnem delu administriranja odvzela posel, zato bo moral pravnik stopiti višje in postati pomembna avtoriteta v družbenih odnosih. Pravnik kot mislec bo postal elitni družbeni poklic, ki ga bodo ljudje sprejeli kot pomočnika in se ga ne bodo bali.
Ustavni sodnik prof. dr. Rajko Knez se je strinjal, da pravniki pomembno vplivajo na medčloveške odnose. Pri tem morajo biti zelo previdni in odgovorni, še zlasti ko nastopajo kot omejevalci oblasti. Vezano na digitalizacijo in umetno inteligenco ter njun vpliv na okoljsko problematiko je poudaril, da digitalizacijo in razvoj umetne inteligence sicer podpira, da pa ju moramo razumeti le kot pomoč in ne smemo pustiti, da bi nas nadvladali. Stanje okolja je zaskrbljujoče, zato bomo morali v prihodnje sprejemati odločitve v smeri omejevanja posega človeštva v okolje in bolj asketskega življenja.
Glede zaupanja v sodni sistem je odvetnik doc. dr. Miha Šošić pojasnil, da je po njegovi oceni k nezaupanju v sodišča prispevalo medijsko poročanje, zlasti v kazenskih zadevah, kjer se javnosti zelo redko pojasni, kakšen je smisel nekega pravnega instituta in odločitve sodišča, ampak se izhodiščno izhaja iz kritike in nezaupanja v sodniško delo. Po njegovem prepričanju bi morali po eni strani mediji prevzeti večjo odgovornost, da zadeve predstavljajo objektivno in izhajajo iz zaupanja v sodni sistem, po drugi strani pa imajo pomembno nalogo tudi pravniki in sodišča, ki se morajo bolj potruditi javnosti predstaviti določene odločitve, še zlasti tiste, ki izhodiščno naletijo na neodobravanje splošne javnosti.
